Dedna hiperlipidemija

Izraz hiperlipidemija označuje nenormalno visoke vrednosti krvnega holesterola in/ali trigliceridov.

Stanje z nenormalno visokimi vrednostmi krvnega holesterola in/ali trigliceridov (ali drugih vrst krvnih maščob) imenujemo dedna hiperlipidemija. Dedna hiperlipidemija obstaja že od rojstva, odkrijemo pa jo običajno šele v zgodnjem otroštvu. Je posledica okvarjenega gena, ki ga bolnik podeduje od enega ali obeh staršev. Prehrana z visoko vsebnostjo maščob in pomanjkanje telesne dejavnosti stanje še poslabšata. Zvišana raven trigliceridov ali holesterola poveča tveganje za razvoj ateroskleroze in bolezni venčnih žil. 

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

Poleg znakov ateroskleroze lahko visok krvni holesterol ob dedni hiperlipidemiji povzroči počasen razvoj naslednjih bolezenskih znakov:

rumenkastih podkožnih vozličkov (ksantomov) na hrbtni strani dlani,

oteklin mišičnih narastišč v zapestjih in gležnjih,

rumenkastih vozličkov na koži vek (ksantelazme),

svetlorumenih obročev roženice (obarvani del zrkla).

Moški z dedno hiperlipidemijo imajo lahko znake obolenja venčnih žil, kot je na primer angina pektoris, že pri 20 ali 30 letih. Pri ženskah se težave običajno ne pojavljajo pred menopavzo, saj jih varuje estrogen.

»Vir: dr. Miriam Stoppard – Zdravstveni vodnik za vso družino«, prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska knjiga Založba, leto objave 22.02.2007.

Atrijska fibrilacija

Atrijska fibrilacija je najpogostejša oblika hitrega in nerednega srčnega utripa.

Imenujemo jo tudi preddvorno migetanje in se pojavlja pri desetini ljudi nad 60. letom starosti ter je posledica staranja srca in bolezni venčnih žil. Preddvora pri tej aritmiji utripata s frekvenco 300- do 500-krat v minuti, zaradi česar pride do nezadostne polnitve prekatov. Ker se preddvora in prekata ne krčita povezano, začne srce utripati neredno in prečrpa manj krvi kot običajno, zaradi česar je prekrvitev tkiv, tudi srca in možganov, nekoliko slabša. Najnevarnejši zaplet atrijske fibrilacije je možganska kap. Ker se preddvora med krčenjem ne izpraznita povsem, kri v njiju zastaja in v takih razmerah lahko nastane krvni strdek. Kadar se del strdka odtrga in zaide v krvni obtok, lahko pride do zapore arterije kjerkoli v telesu. če strdek zamaši arterijo, ki prehranjuje možgane, povzroči možgansko kap. 

KAJ JO POVZROČA?

Predvsem pri starejših ljudeh se lahko atrijska fibrilacija pojavi brez očitnega vzroka. Dejavniki tveganja za večino bolezni srca in ožilja so kajenje, prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti, prehrana z veliko vsebnostjo maščob in debelost. Atrijska fibrilacija se pogosto pojavlja tudi ob čezmernem delovanju ščitnice ali znižani ravni kalija, včasih pa tudi ob uživanju alkohola, kokaina in cracka.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

Motnje srčnega ritma ne povzročajo vedno simptomov, kadar pa jih, se ti običajno pojavijo nenadno. Simptomi se lahko pojavljajo v obliki napadov ali pa so prisotni ves čas:

• palpitacije (občutek nerednega in prehitrega utripanja srca),
• omotičnost, težko sapo,
• oteženo dihanje, ki bolnika ponoči zbudi iz spanja,
• prsno bolečino (angino pektoris).

»Vir: dr. Miriam Stoppard – Zdravstveni vodnik za vso družino«, prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska knjiga Založba, leto objave 22.02.2007.

Ateroskleroza

Ateroskleroza je bolezen, ki povzroči zožanje arterij.

Prizadene lahko arterije kateregakoli dela telesa in je vodilni vzrok za možgansko kap, srčni infarkt in motnje prekrvitve spodnjih okončin. Na površini maščobnih plakov se nabirajo trombociti (drobne krvne celice, ki sodelujejo pri strjevanju krvi) in tvorijo krvne strdke. Večji strdek lahko nato žilo povsem zapre. Pojavnost ateroskleroze s starostjo narašča, vendar bolezen redko povzroča simptome pred 45. ali 50. letom starosti. Ženski spolni hormon estrogen varuje pred razvojem ateroskleroze, zaradi česar pri ženskah pred menopavzo aterosklerozo precej redkeje srečamo kot pri moških. 

KAJ JO POVZROČA?

Tveganje za razvoj ateroskleroze v veliki meri določata dva dejavnika: raven holesterola v krvi, ki je odvisna od prehranjevalnih in genskih dejavnikov, in delno gensko pogojena nagnjenost k odlaganju holesterola na žilnih  stenah.

DEJAVNIKI TVEGANJA

Poznamo številne dokazane dejavnike tveganja za aterosklerozo in glede na to, da je ateroskleroza predstopnja številnih srčnih obolenj, omenjeni dejavniki povečujejo tudi tveganje za srčna obolenja, kot so anginapektoris, ishemična bolezen srca in srčni infarkt. 

To so:

• družinska anamneza angine pektoris ali srčnega infarkta,
• kajenje,
• sladkorna bolezen,
• visok krvni holesterol,
• telesna nedejavnost ali debelost,
• visok krvni tlak.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

V začetnih oblikah ateroskleroze simptomov običajno ni. Če pa pride do zapore arterij, ki prehranjujejo srčno mišico, se pojavi značilna anginalna prsna bolečina. Kadar ateroskleroza prizadene žilje spodnjih okončin, je lahko prvi znak obolenja krčevita bolečina pri hoji, ki je posledica okrnjenega pretoka krvi skozi mišičje spodnjih okončin. Na prizadetost možganskih žil pa opozarjajo vrtoglavice, kolapsi in spominske motnje ter obolenja, kot sta možganska kap in demenca.

»Vir: dr. Miriam Stoppard – Zdravstveni vodnik za vso družino«, prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska knjiga Založba, leto objave 22.02.2007.

Angina pektoris

Angina pektoris je najpogostejši simptom, ki ga povzročajo zožitve venčnih arterij.

Angina pektoris se pojavlja pri obeh spolih, vendar le redko pri ženskah, mlajših od 60 let, saj jih varuje estrogen. Po menopavzi pa varovalni učinek estrogena postopno izginja, tako da so pri starejših ženskah tako angina pektoris kot tudi druge bolezni srca enako pogoste kot pri moških.  

Angina pektoris je najpogostejši simptom, ki ga povzročajo zožitve venčnih arterij (ateroskleroza). Ker je ateroskleroza začetna stopnja večine srčnih obolenj, nas angina pektoris opozarja na možnost različnih bolezni srca. Značilno prsno bolečino bolniki z angino pektoris pogosto opisujejo kot občutek bremena ali tiščanje v prsnem kocu, ki se širi v roki,  komolca, vrat, spodnjo čeljust, obraz ali hrbet. Običajno se pojavi ob telesnem naporu in izzveni po približno desetih minutah počitka. 

KAJ SPROŽI NAPADE?

Bolečina izvira v srčni mišici in je posledica nezadostne oskrbe srčne mišice s krvjo. Je znak bolezni venčnih arterij in ishemične bolezni srca (IBS). Lahko se pojavi pri hoji, še
posebej v hladnem vremenu ali po obroku, včasih pa nastopi tudi v mirovanju ali vas celo zbudi iz spanja. Nekateri bolniki opažajo napade prsnih bolečin ob razburjenju.

»Vir: dr. Miriam Stoppard – Zdravstveni vodnik za vso družino«, prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska knjiga Založba, leto objave 22.02.2007.

Visok krvni tlak (Hipertenzija)

Visok krvni tlak obremenjuje srce in arterije ter posledično okvari občutljiva tkiva.

Nezdravljen visok krvni tlak sčasoma okvari oči in ledvice. Čim višji je, tem večja je možnost nevarnih zapletov, kot so srčni infarkt, bolezen venčnih žil in možganska kap. Že majhno znižanje krvnega tlaka lahko zmanjša tveganje za srčni infarkt celo za 20 odstotkov. 

Krvni tlak se čez dan spreminja; poraste ob telesni dejavnosti ali razburjenju ter upade med počitkom in spanjem. Razlikuje se med posamezniki in postopno narašča s staranjem ter pridobivanjem telesne teže. 

KAKŠNI SO SIMPTOMI?
Visok krvni tlak običajno ne povzroča slabega počutja. Nekateri ljudje navajajo glavobole, vendar le ob zelo visokih vrednostih krvnega tlaka, ob katerih se lahko pojavljajo tudi vrtoglavice, motnje vida ali krvavitve iz nosu. Arterijski hipertenziji pravijo tudi tiha ubijalka, saj lahko brez opozorilnih znakov vodi v srčno ali možgansko kap.

KAJ GA POVZROČA?
Čeprav je visok krvni tlak pogostejši pri moških, ga ne moremo pripisati enemu samemu vzroku.
Prispeva lahko katerikoli od naštetih dejavnikov:
• čezmerna telesna teža,
• uživanje velikih količin alkohola,
• stres,
• čezmerno uživanje soli,
• telesna nedejavnost,
• ledvična bolezen.

Pri nosečnicah lahko razvoj arterijske hipertenzije vodi do življenjsko ogrožajočih stanj, kot sta preeklampsija in eklampsija. Po porodu se krvni tlak običajno vrne na normalno vrednost.

MOGOČI ZAPLETI

Nezdravljena arterijska hipertenzija lahko vodi v okvare ožilja, srca in ledvic. Prizadete arterije so bolj izpostavljene aterosklerozi, nabiranju maščobnih oblog vzdolž žilne stene, ki zožijo žilo in ovirajo pretok krvi skoznjo. Dolgoletna nezdravljena arterijska hipertenzija lahko vodi v kronično ledvično odpoved ali okvaro arterij očesne mrežnice.

»Vir: dr. Miriam Stoppard – Zdravstveni vodnik za vso družino«, prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska knjiga Založba, leto objave 22.02.2007.

Varikozne vene (Krčne žile)

Krčne žile so bolezensko razširjene vene.

Veliko ljudi ima vidno izbočene, nepravilno potekajoče površinske vene. Najpogosteje se pojavljajo v spodnjih okončinah, lahko pa se pojavljajo tudi v spodnjem delu požiralnika kot posledica jetrne bolezni in v danki kot hemoroidi (zlata žila).

Povzročajo lahko neprijeten občutek v nogah, pa tudi na pogled niso prijetne, vendar ne pomenijo resnega obolenja.
Vene imajo zaklopke, ki preprečujejo vračanje krvi v nogo. Če se omenjene zaklopke ne zapirajo povsem, se kri vrača v povrhnje podkožne vene, ki se zaradi tlaka krvi razširijo. Tako nastanejo varice. če ne ukrepamo, stanje običajno napreduje, pojavlja se dermatitis in celo razjede, pogosto na notranji strani gležnja

KAJ JIH POVZROČA?
– Razvoj varic lahko povzroči prirojena šibkost venskih zaklopk.
– Ženski hormon progesteron, hormon nosečnosti, povzroča širjenje ven in lahko prispeva k razvoju varic, ki se pogosto pojavijo v nosečnosti. Dodatno na razvoj varic vpliva še pritisk rastoče maternice na medenične vene.
– Dejavnik tveganja je tudi čezmerna telesna teža.
– Varice so pogostejše pri ljudeh s poklici, ki zahtevajo daljša obdobja stanja brez možnosti vmesnih kratkih sprehodov.
– Varice so pogostejše ob globoki venski trombozi (krvni strdek v globoki veni spodnje okončine), ki se včasih pojavi po operacijah, če bolnik ne nosi elastičnih nogavic ali ima dlje
časa zmanjšano gibljivost.

»Vir: dr. Miriam Stoppard – Zdravstveni vodnik za vso družino«, prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska knjiga Založba, leto objave 22.02.2007.

Srčno popuščanje

Ločimo akutno in kronično srčno popuščanje

AKUTNO SRČNO POPUŠČANJE
Akutno srčno popuščanje je nenadno poslabšanje črpalne sposobnosti srca, najpogosteje levega prekata, ki vodi v kopičenje tekočine v pljučih.

KAJ GA POVZROČA?
Najpogostejši vzrok za akutno srčno popuščanje je srčni infarkt, ki okvari velik del srčne mišice. Akutno desnostransko srčno popuščanje je redko in je običajno posledica pljučne embolije (zamašitve pljučne arterije s krvnim strdkom).

KAKŠNI SO SIMPTOMI?
• Oteženo dihanje,
• Sopenje,
• Kašelj z rožnatim, penastim izmečkom,
•Bleda, potna koža.

Bolniki, pri katerih je srčno popuščanje posledica pljučne embolije, lahko izkašljujejo kri, občutijo pa lahko tudi ostro prsno bolečino, ki je hujša ob vdihu.

KRONIČNO SRČNO POPUŠČANJE
Za kronično srčno popuščanje je značilno dolgotrajno okrnjeno delovanje srčne črpalke in posledično nezadosten pretok krvi skozi tkiva, zaradi česar se v tkivih kopiči tekočina.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?
• slabšo telesno zmogljivost,
• težko sapo ob naporu ali v ležečem
položaju,
• slabost,
• otekanje stopal in gležnjev,
• v nekaterih primerih tudi zmedenost.

Tudi pri ljudeh s kroničnim srčnim popuščanjem lahko pride do akutnih poslabšanj, ki se kažejo s hudo zadihanostjo, sopenjem in potenjem. Taki napadi so najpogostejši ponoči. Do poslabšanja lahko pride tudi ob dodatni obremenitvi srca.

»Vir: dr. Miriam Stoppard – Zdravstveni vodnik za vso družino«, prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska knjiga Založba, leto objave 22.02.2007.

Srčni infarkt (Miokardni infarkt)

Odmrtju dela srčne mišice zaradi zapore arterije, ki ga prehranjuje, pravimo srčni infarkt.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?
Simptomi srčnega infarkta se običajno pojavijo nenadno in vključujejo:
• hudo stiskajočo bolečino v osrednjem delu prsnega koša, ki je podobna bolečini ob napadu angine pektoris, vendar je precej hujša; širi se v vrat, zobe in roki, predvsem v levo, in je včasih najhujša v komolcu,
• bledo, vlažno kožo,
• oteženo dihanje,
• slabost, občasno tudi bruhanje,
• tesnobnost ali strah pred smrtjo,
• nemir.

Približno petina ljudi ob srčnem infarktu ne občuti bolečin, prisotni pa so drugi simptomi, npr. težka sapa, šibkost, potenje in bledica. Takemu srčnemu infarktu pravimo nemi srčni infarkt.

Napad angine pektoris, ki ne izzveni po običajnih ukrepih ali traja dlje kot 15 minut, lahko pomeni srčni infarkt in zahteva takojšnjo bolnišnično obravnavo.

»Vir: dr. Miriam Stoppard – Zdravstveni vodnik za vso družino«, prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska knjiga Založba, leto objave 22.02.2007.

Srčne aritmije

Srčne aritmije so motnje srčnega ritma. Najnevarnejša med njimi je ventrikularna fibrilacija, ki je pogosto posledica srčnega infarkta.

Zaskrbljenost pa je na mestu ob hitrem in nerednem utripanju srca, čeprav se posamezni neredni utripi, ki niso znak bolezenskega stanja, pojavljajo pri večini ljudi. Aritmije,  ki izvirajo v zgornjih srčnih kamricah, preddvorih, niso tako nevarne kot motnje ritma, ki izvirajo v prekatih, spodnjih srčnih kamricah, ki opravljata večino dela srca.
Ločimo dve vrsti aritmij: tahikardije, pri katerih je srčni utrip prehiter, in bradikardije, pri katerih je srčni utrip prepočasen.

KAJ JIH POVZROČA?
Največ aritmij je posledica bolezni venčnih žil, redkeje pa bolezni srčnih zaklopk in vnetje srčne mišice. Med zunajsrčne vzroke aritmij sodijo čezmerno delovanje žleze ščitnice in  pomanjkanje kalija. Aritmije lahko povzročajo nekatera zdravila, kot so bronhodilatatorji ali digitalis, pa tudi kofein in tobak.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?
Motnje srčnega ritma ne povzročajo vedno simptomov. Težave običajno nastopijo nenadno in vključujejo:
• palpitacije (občutek neprijetnega nerednega utripanja srca),
• omotičnost, ki včasih vodi v izgubo zavesti,
• oteženo dihanje,
• bolečine v prsih in vratu, podobne bolečinam pri angini pektoris.
Možna zapleta sta srčni in možganski infarkt.

»Vir: dr. Miriam Stoppard – Zdravstveni vodnik za vso družino«, prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska knjiga Založba, leto objave 22.02.2007.

Prirojene srčne napake

Prirojena srčna bolezen pomeni, da je na otrokovem srcu ob rojstvu prisotnih več nepravilnosti.

Vrste prirojenih srčnih bolezni
  -Napake srčnega pretina (srčni pretin je mišična pregrada med srčnimi votlinami)
  -Odprt Botallov vod (pri rojstvu se običajno Botallov vod, majhna srčna žila, zapre in s tem omogoči normalen krvni obtok)
  -Napake srčnih zaklopk
  -Multiple srčne napake (katerakoli kombinacija navedenih
motenj v razvoju srčne mišice)

KAKŠNI SO SIMPTOMI?
Nepravilnosti srčne mišice so lahko ob rojstvu neme oziroma ne povzročajo vidnih težav, sicer pa opazne z naslednjimi simptomi:
  -težko dihanje in posledično tudi težave pri hranjenju,
  – počasnejša rast,
  – modrikasto obarvanje ustne sluznice, kadar je raven kisika v krvi nizka,
  – okužbe dihal ali srčne mišice.

»Vir: dr. Miriam Stoppard – Zdravstveni vodnik za vso družino«, prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska knjiga Založba, leto objave 22.02.2007.

Proudly powered by Themelexus.com
Add to cart