Gastroezofagealni refluks,hiatalna kila, zgaga

Gastroezofagealni refluks,hiatalno kilo in zgago uvrščamo med prebavne motnje.

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), ki jo navadno imenujemo zgaga ali zatekanje kisle želodčne vsebine v požiralnik, je verjetno najpogostejši vzrok prebavnih težav. Bolečine ali neprijeten občutek v zgornjem delu trebuha povzroča kisli želodčni sok, ki zateka v požiralnik. Sluznica požiralnika nima zadostne zaščite pred škodljivimi učinki želodčne kisline, ki zato povzroči razvoj vnetja ali celo razjed na sluznici in pekočo bolečino (zgago). Dejavniki tveganja za razvoj GERB so debelost, prehrana z veliko vsebnostjo
maščob, uživanje velikih količin alkohola ali kave in kajenje.

KAJ JO POVZROČA?

GERB se lahko razvije zaradi več dejavnikov, ki skupaj povzročijo puščanje zapiralke:
• zmanjšane napetosti mišične zapiralke,
• zvišanega pritiska v trebušni votlini zaradi debelosti ali nosečnosti,
• šibkosti trebušne prepone v predelu hiatusa, zaradi česar del želodca zdrsne v prsni koš (hiatalna kila).

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

Simptomi GERB so najizrazitejši po zaužitju obilnega obroka ali ob sklanjanju. Značilno se pojavljajo:

• pekoča bolečina ali neprijeten občutek za prsnico (zgaga),
• kiselkast okus v ustih zaradi zatekanja želodčne vsebine v žrelo ali usta,
• poškodbe na sklenini zaradi delovanja kisline,
• vztrajen kašelj, občasni nočni napadi astme in vnetje žrelne sluznice,
• hripavost,
• spahovanje,
• sledovi krvi v izbljuvkih ali blatu.

Dolgoletna GERB pri nekaterih vodi v brazgotinjenje sluznice požiralnika, kar lahko sčasoma povzroči zožitve njegove svetline (strikture) in posledične motnje požiranja s hujšanjem. Kronična GERB tudi poveča tveganje za razvoj raka požiralnika.

»Vir: dr. Miriam Stoppard – Zdravstveni vodnik za vso družino«, prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska knjiga Založba, leto objave 22.02.2007.