Depresija

Depresija je bolezen, ki hkrati vpliva na psihično in telesno počutje.

Je najpogostejša huda psihiatrična bolezen. Večkrat se pojavlja pri starejših, predvsem pri ženskah. Sprožijo jo lahko spremembe v količini ženskih spolnih hormonov med menopavzo, po porodu, spontanem splavu ali umetni prekinitvi nosečnosti. Približno vsaka šesta ženska in vsak deveti moški se vsaj enkrat v življenju zdravi zaradi depresije. Večina depresivnih ljudi opaža blago izboljšanje razpoloženja čez dan. 

DEJAVNIKI TVEGANJA

– Depresija v preteklosti ali družinsko pojavljanje depresije.
– Slabo zdravstveno stanje (na primer po možganski ali srčni kapi).
– Vdovstvo.
– Izguba partnerja.
– Osebnostne težave.
– Osamitev.
– Pomanjkanje samozavesti.
– Pri starejših tudi spremembe zdravstvenega stanja ali življenjskih okoliščin, na primer ko dom prepustijo naslednikom.

KAJ JO POVZROČA?

Vzroki depresije so zapleteni, najverjetneje pa je njen pojav povezan z znižanjem ravni nekaterih prenašalcev živčnih dražljajev (nevrotransmiterjev), ki nas z draženjem določenih možganskih celic ohranjajo dobre volje. Med njimi je najbolj znan serotonin.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

– Utrujenost.
– Motnje spanja.
– Zaskrbljenost.
– Jokavost.
– Žalost, obupavanje, potrtost in črnogledost.
– Izguba naklonjenosti do sebe in drugih.
– Občutek nesposobnosti, nevrednosti, celo samozaničevanja.
– Izguba spolnega poželenja.
– Izguba samospoštovanja in samozavesti.
– Motnje apetita (običajno izguba).
– Otopelost, nerednost in brezbrižnost.
– Nespečnost ali dolga obdobja spanja, ki pomenijo beg pred težavami.
– Zgodnje zbujanje – značilno med drugo in četrto uro.
– Prepričanje, da se je vse zarotilo proti vam, preganjavica, razmišljanje o smrti in celo samomoru.

»Vir: dr. Miriam Stoppard – Zdravstveni vodnik za vso družino«, prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska knjiga Založba, leto objave 22.02.2007.