Stres

Manjša količina stresa na marsikoga učinkuje spodbudno, do neke mere nam celo pomaga dati vse od sebe. Preveč stresa, še posebej dolgotrajnega, pa lahko povroči hude zdravstvene težave.

KAJ GA POVZROČA?
Na kratko, vse. Čim več se nam v nekem obdobju, recimo v letu dni, zgodi in tem pomembnejši so dogodki, tem bolj verjetno je, da bomo doživeli telesni ali psihični odziv na stres. Dodatno bodo stres povečale telesne težave, pogojene s stresom, na primer prebavne motnje, zbadanje pri srcu ali sindrom razdražljivega črevesa.

TELESNI SIMPTOMI
Stresni odziv je povsem normalen odgovor na strah, ki telo pripravi na boj ali beg. Kadar se znajdemo v stresnih okoliščinah, naše telo odgovori s tvorbo hormonov, kot sta kortizol in adrenalin, ki vodita v spremembe srčne frekvence, krvnega pritiska, presnove in telesne aktivnosti, s čimer izboljšata splošno sposobnost telesa za boj ali beg.

BOLEZNI, POVEZANE S STRESOM
Dolgotrajen stres, ki povzroča krčenje mišičja v žilnih stenah, lahko privede do razvoja visokega krvnega tlaka. Če visok krvni tlak vztraja dlje časa, lahko povzroča poškodbe  arterijskih sten in sčasoma pripelje do srčnega infarkta.

S stresom so povezani tudi migrenski glavoboli, kožne bolezni, na primer ekcem (dermatitis) in srbečica (pruritus), ter prebavne težave, kot so sindrom razdražljivega črevesa, dispepsija (zgaga) in peptična razjeda želodca ali dvanajstnika.

Stres lahko poslabša nekatere kronične bolezni, na primer artritis, astmo in sladkorno bolezen, študije pa kažejo tudi, da poveča dovzetnost za okužbe, predvsem viroze.

Pri ženskah so stresno pogojene težave še motnje menstrualnega cikla, bolečine v mali medenici, težave v spolnosti, predmenstrualna napetost, pretirana rast dlak in motnje pri delovanju jajčnikov s posledično nezmožnostjo ovulacije.

Stres modernega življenja ne bo izginil, zato je naše edino upanje, da ga začnemo drugače dojemati. Z drugimi besedami, naučiti se ga moramo obvladovati, ali pa, še bolje, izrabiti kot spodbudo. Če želimo živeti s stresom, moramo raziskati, kaj ga povzroča, in presoditi, ali se nanj ustrezno odzivamo.

»Vir: dr. Miriam Stoppard – Zdravstveni vodnik za vso družino«, prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska knjiga Založba, leto objave 22.02.2007.